Vrste težav
V Centru za psihološko svetovanje Persona vam nudimo pomoč pri:
- doživljanju anksioznosti (specifične fobije, socialna fobija, panična motnja, obsesivno-kompulzivna motnja, generalizirana anksioznost, posttravmatska stresna motnja in drugo),
- depresiji/izgorelosti,
- čezmerno izraženih neprijetnih čustvih (trema, jeza, ljubosumje, žalost in drugih),
- težavah v medosebnih odnosih (partnerski in družinski odnosi),
- težavah pri vzgoji otrok,
- težavah na delovnem mestu,
- motnjah hranjenja,
- osebnostnih krizah in prilagoditvenih motnjah.
O svetovanju in psihoterapiji
Psihološko svetovanje
V psihološkem svetovanju pomagamo ljudem spreminjati njihova doživljanja in vedenja. Pri tem ne gre za preprosto dajanje nasvetov, ampak za čustveno podporo in uporabo psiholoških tehnik in metod, ki človeku pomagajo doseči želene spremembe. Usmerjamo se k rešitvi težave in spodbujamo spreminjanje posameznikovega dojemanja sebe in drugih.
V psihološko svetovanje se praviloma vključujejo ljudje z običajnimi življenjskimi težavami, kot so razni vzgojni problemi, težave v partnerskih in družinskih odnosih, osebnostne krize, težave na profesionalnem področju, učne težave in drugo.
Psihološko svetovanje ni le primerna oblika pomoči pri običajnih odnosnih in čustvenih težavah, ampak je lahko zelo učinkovito tudi pri ljudeh z različnimi psihiatričnimi diagnozami, saj jim pomagamo opredeliti načine reševanja težav v družinskem, socialnem in poklicnem življenju.
Psihoterapija
Psihoterapija je zdravljenje človekovih čustvenih in vedenjskih težav ter zapletov v medosebnih odnosih. Psihoterapija poteka skozi pogovor in temelji na zaupanju ter medsebojnem spoštovanju sogovornikov. V psihoterapevtskem procesu terapevt z različnimi doživljajskimi, kognitivnimi, vedenjskimi in metaforičnimi tehnikami pomaga klientu doseči želeno spremembo. Pri doseganju osebnostnih sprememb je ključnega pomena terapevtski odnos.
V psihoterapijo se običajno vključujejo ljudje z diagnosticiranimi psihiatričnimi motnjami, na primer z različnimi vrstami anksioznih motenj in depresije, osebnostnih motenj, motenj hranjenja, raznih odvisnosti in drugim. Psihoterapevt dela z ljudmi na podlagi psiholoških teorij osebnosti, od njega pa se pričakuje tudi dobro poznavanje psihopatologije ter različnih načinov biološkega in psihosocialnega zdravljenja duševnih motenj.
Psihoterapevti delajo na podlagi različnih teoretičnih modelov oziroma psihoterapevtskih teorij. Te navadno delimo na psihoanalitične (klasična psihoanaliza, ego psihologija, selfpsihologija, teorije objektnih odnosov, relacijska terapija), kognitivne in vedenjske, sistemske in humanistično eksistencialne.
V našem centru pri delu s posamezniki in pari združujemo nekaj psihoterapevtskih pristopov: tretjo generacijo vedenjsko-kognitivne terapije, transakcijsko analizo (veja psihoanalitičnih pristopov) in nekatere smeri sistemske terapije.
Potek in trajanje psihoterapije
Psihoterapija poteka skozi pogovor. Začenja se s klientovo opredelitvijo težav, zaradi katerih je poiskal psihološko pomoč. V začetni fazi psihoterapije klient in terapevt skupaj določita terapevtske cilje – torej možne rešitve problema ali osebnostne spremembe, ki bi jih klient v terapevtskem procesu želel doseči.
V nadaljevanju psihoterapevtskega procesa terapevt pomaga klientu spreminjati tiste poglede, prepričanja ali notranja pravila, ki predstavljajo oviro na poti doseganja osebnostne spremembe, in utrjuje vse tisto, kar lahko pomaga razrešiti težavo. Tako se lahko na primer klient, ki je prišel v terapijo zaradi izgorelosti, uči, kako poskrbeti zase, spreminja svojo ustrežljivost v odnosu do drugih, začenja izražati želje in zahteve v odnosih z drugimi in podobno. Pogosto se terapevt in klient dogovorita za terapevtske naloge, ki jih klient izpelje v času med seansami. To so lahko novi odzivi ali vedenja v medosebnih odnosih in aktivnosti, ki ugodno vplivajo na njegovo psiho-fizično zdravje.
V psihoterapiji klient dobiva nove odnosne izkušnje, kar je še posebno pomembno, če so naporni in boleči medosebni odnosi klientov temeljni problem.
Trajanja psihoterapije ni mogoče napovedati, saj ljudje s podobnimi težavami napredujejo z različnim tempom. Psihoterapija je zaključena, ko so izpolnjeni terapevtski cilji oziroma, ko je težava, zaradi katere je klient prišel, razrešena. Kratkotrajne terapije, kot so na primer kognitivno-vedenjska terapija ali k rešitvam usmerjeni pristopi, navadno trajajo nekaj mesecev. Terapevtska srečanja potekajo enkrat na teden po eno uro. Dobre terapevtske rezultate prinašajo tudi obiski trikrat na mesec, v sklepni fazi terapije pa se seanse odvijajo enkrat na dva tedna ali enkrat na mesec.