Ena pomembnih značilnosti človekovega zaznavanja realnosti je pristranskost. Dogodke v okolju vedno interpretiramo skladno s svojimi prepričanji in/ali pod vplivom trenutnih čustev (na primer strahu) in pričakovanj. Oseba, ki je prepričana, da so ljudje pokvarjeni, bo v svojem življenju zagotovo opazila ali srečala veliko pokvarjenih ljudi. Ob dobrih delih drugih ljudi bo postala sumničava, saj ne more nikoli vedeti, ali v ozadju njihovih človekoljubnih dejanj morda ni sebičen ali hudoben namen. V svojem in v življenju drugih ljudi bo našla številne dokaze, ki potrjujejo njeno poglavitno prepričanje, da ljudem ne more zaupati. Njen mentalni filter, ki ohranja temeljno predpostavko, da so ljudje pokvarjeni, bo deloval tako, da ji bo vedno znova predstavil dokaze o slabonamernosti drugih ljudi. Načelno ni pomembno, kdaj in kako je to temeljno prepričanje nastalo, pomembno je, da oseba svojo teorijo o pokvarjenih ljudeh ohranja. Vsaka teorija o sebi, drugih in življenju je namreč boljša kot nobena. Vsaka teorija naredi svet in odnose predvidljive in predvidljivost nam daje varnost.
Ena izmed značilnosti delovanja človeških možganov je potrjevanje tistega, o čemer smo prepričani. Kar mislec misli, to dokazovalec dokazuje. Ljudje smo pripravljeni svoje ideje, teorije in koncepte včasih braniti s svojim življenjem ali v njihovem imenu ubijati druge ljudi in živali. Tudi če zaradi svoje teorije trpimo, na primer občutimo osamljenost, ker nikomur ne zaupamo ali ker menimo, da smo manjvredni, je koristno vedeti, da naše temeljne teorije ne bo lahko spremeniti. Vedno nam je dajala določeno predvidljivost življenja. Če bomo začeli o njej dvomiti, tvegamo občutja negotovosti ali čustvene nestabilnosti.
Če se zavedamo, da vsi težimo k ohranjanju in vzdrževanju svojih teorij, potem laže razumemo, kaj vidijo psihoterapevti, ko si nataknejo svoja psihoterapevtska očala. Vidijo namreč tisto, kar piše v njihovi teoriji. Tudi oni težijo k ohranjanju svoje teorije. Če je v njej zapisano, da ljudje v partnerskem odnosu iščemo mamo ali očeta oziroma v odnosih ponavljamo nerazrešene odnose iz otroštva v upanju, da bi jih enkrat končno razrešili, potem bo to seveda narekovalo način psihoterapevtovega dela, če se boste obrnili po psihološko pomoč zaradi težav v partnerskem odnosu.
Osnovne koncepte svojih teorij so psihoterapevti prebrali v strokovnih knjigah in učbenikih, predvsem pa so jih ponotranjili med izobraževanjem v odnosu s pozitivnimi avtoritetami. Te avtoritete so priznani in pogosto popularni učitelji v izobraževalnem sistemu posameznih psihoterapevtskih pristopov. Avtorji oziroma utemeljitelji psihoterapevtskih teorij so očetje1 psihoterapevtskih šol. Predvsem terapevti začetniki jih globoko spoštujejo, včasih celo nekoliko nezemeljsko obožujejo.
Kot smo videli, vsak psihoterapevt gleda in pojasnjuje posameznikove psihološke težave skozi očala svoje teorije. Spoznajmo nekatera tipična psihoterapevtska očala:
• Freudova očala:2 gledati skozi Freudova očala pomeni videti klientove psihološke težave kot izraz potlačenih notranjih konfliktov, ki se nekako čudno izražajo skozi različne simptome, kot so nespečnost, anksioznost, obsesije, rituali, pomanjkanje energije, moreče sanje in podobno. Sodobnejša Freudova očala pokažejo nekaj drugega – skoznje je mogoče pri človeku opaziti zgodnje razvojne primanjkljaje ega, motnje v razvoju doživljanja samega sebe, nezmožnost združevanja dobrih in slabih vidkov v dojemanju drugega človeka, bojazni pred čustveno bližino ali pa izrazito težnjo po »zlivanju« z drugimi ljudmi in tako naprej. Še nekoliko sodobnejša Freudova očala kažejo predvsem motnje v zadovoljevanju relacijskih potreb (potreba po odnosu, varnosti, spoštovanju …) in opredeljujejo zdrave in nezdrave stile čustvene navezanosti v odnosih. Freudova očala navadno pokažejo primanjkljaje, ki jih je treba popravljati z analizo ali izkušnjo novega odnosa.
• Rogersova očala:3 ta očala terapevtu narekujejo brezpogojno sprejemanje klienta, empatično vživljanje in izražanje čustvene podpore. Sedeti na fotelju pri terapevtu z Rogersovimi očali je pogosto zelo prijetno. Terapevt bo v klientu vedno našel mnoge še ne izražene ali neizkoriščene potenciale za osebnostno rast. Terapevti z Rogersovimi očali so pogosto topli, varni in prijazni medvedki ali medvedke, ki so prepričani o zmožnosti naše samoaktualizacije in nas pri tem na vsakem koraku podpirajo in spodbujajo. Če je to nekaj, česar v svojem življenju še nikoli niste doživeli, ali pa nekaj, kar v določenem obdobju življenja potrebujete, ste zagotovo potrkali na prava vrata. Sicer pa je mogoče nekaj od opisanega vedno dobiti tudi pri terapevtih, ki nosijo drugačna očala.
• Beckova očala:4 ta očala pomagajo terapevtu zelo dobro prepoznavati omejujoča ali nekoristna prepričanja in misli, ki sodelujejo pri nastajanju čustvenih ali odnosnih težav. Z Beckovimi očali je mogoče zelo hitro opaziti prepričanja, kot so Nisem sposoben ali Nisem vreden ljubezni, z njimi je mogoče tudi preprosto opredeliti razna življenjska pravila v smislu Samo, če sem popoln, me bodo imeli drugi radi ali Vedno moram ugoditi, če ne, bodo drugi žalostni, jezni ali prizadeti. Beckova očala klientom ponujajo številne možnosti spreminjanja trenutnih omejujočih misli, kot so Ne bo mi uspelo ali Vsi se mi bodo smejali. Takšna prepričanja ali misli so seveda v ozadju številnih neprijetnih čustev in raznih neželenih vedenj. Pri terapevtu s temi očali bo prišel na svoj račun vaš analitični ali znanstveni um, vedno znova boste presenečeni nad neskončnimi možnostmi spreminjanja misli in prepričanj … To pa ima tudi svoje temne plati. Vendar pa imajo Beckova očala svojo sodobnejšo različico, v kateri boste lahko spoznali elegantnejše in precej učinkovite načine ravnanja z neprijetnimi mislimi in čustvi. To so predvsem načini vzpostavljanja distance do nekoristnih misli in sprejemanje neprijetnih čustev namesto njihovo obvladovanje ali borba proti njim.
• Skinnerjeva očala:5 ta usmerjajo terapevtovo pozornost v značilnosti človeškega vedenja – ne kateregakoli, ampak problematičnega, seveda. Skinnerjeva očala so zelo pragmatična in vedno pokažejo, kako ste se naučili nekaterih čustvenih odzivov ali neprimernih vedenj. Pojasnijo tudi, kako na vedenje vplivata korenček in palica. V sodobni različici Skinnerjevih očal je tudi razmišljanje opredeljeno kot vedenje in vedenje lahko vedno spreminjamo. Skinnerjeva očala so v razreševanju številnih psiholoških težav pogosto dobrodošla, še posebno, kadar želimo spremeniti svoje navade, socialno neželena vedenja ali vplivati na vedenje otrok. Ponujajo preproste koncepte in tehnike. Psihoterapevti z bolj kompleksnimi očali, predvsem tistimi, ki potrjujejo prepričanje, da je bistvo očem skrito, včasih neopravičeno zavračajo ta nezanimiva in površna očala. Škoda.
• Batsonova očala:6 nosilci teh očal so tisti terapevti, ki se dobro zavedajo, da bodo z različnimi očali različno dojemali realnost. Izumili so teorijo o teorijah. To se sliši nekoliko zapleteno, vendar bo morda malo bolj razumljivo, če bo ponazorjeno z znanim izrekom: Teorija je tista, ki opredeljuje, kaj bomo sploh opazili.7 Ravno zato bodo psihoterapevti, ki nosijo na primer srednje sodobna Freudova očala, v skupini klientov ali pacientov opazili nenavadno veliko narcističnih, borderline in shizoidnih ljudi, medtem ko terapevti z nekimi drugimi očali v isti skupini ne bodo opazili nobenega, morda le tu in tam katerega. Batesonova očala bodo terapevtu pogosto prišepnila, da njegova resnica ni edina mogoča, zato bodo sistemski terapevti, ki ta očala nosijo, previdni pri uporabljanju različnih psihoterapevtskih teorij. Lahko, da jih boste slišali reči: Vi ste ekspert za svoje življenje, in ne jaz. Hmm … kaj? Včasih bodo s svojo prilagodljivostjo in upoštevanjem različnih možnih interpretacij realnosti celo pretiravali. To jim seveda oprostite, saj so ob tem, ko so izumili odlične principe dela s pari in družinami, v nedavni zgodovini zahodne kulture precej pripomogli k depatologizaciji8 človeškega trpljenja.
Koristno je vedeti, katera očala nosi vaš psihoterapevt. Od njih je odvisen način njegovega dela in pojasnjevanje težave, zaradi katere ste prišli v psihoterapijo. Smiselno je tudi razmisliti, katera psihoterapevtska očala so primerna za obravnavo vaše vrste težave.
Aleksandra P. Meško, spec. klinične psihologije
1 Matere so včasih le utemeljiteljice nekaterih vej ali smeri znotraj posameznih psihoterapevtskih šol.
2 Psihoanalitična paradigma
3 Humanistična paradigma
4 Kognitivna paradigma
5 Vedenjska paradigma
6 Sistemska paradigma
7 A. Einstein: »It is the theory that determines what we observe.«
8 Patologizacija človeškega trpljenja je proces, v katerem čustvene stiske, težnje ali psihološke težave opredeljujemo kot bolezni. Gre za normativno določanje normalnih in nenormalnih čustev, vedenj, doživljanj ali prepričanj. V nekaterih psihoterapevtskih teorijah je na primer človekovo iskanje potrditev (pohvale) opredeljeno kot izraz nezrele osebnosti, v drugih pa kot človekova naravna težnja.